Ferokov v časniku Finance

Z ustreznim gradbenim žerjavom si lahko gradbinec bistveno zniža stroške

Z ustreznim žerjavom do nižjih stroškov je vodilo novih gradbenih tehnologij. Moderni žerjavi so opremljeni z najsodobnejšo programsko opremo. Z opremo za enostavno in varno postavitev, upravljanje in vzdrževanje žerjava ter javljanje servisnih intervalov.

S programsko opremo novih Potainovih žerjavov Hup 40-30 in Hup 32-27, lahko upravljavec daljinsko upravlja z žerjavom. Žerjava Hup 40-30 in Hup 32-27 v Sloveniji prodaja, oddaja in servisira podjetje Ferokov. Ta oprema sicer ni novost na trgu, novo pa je gotovo dejstvo, da ta žerjava omogočata več hitrosti upravljanja (High precision, Standard, Dynamic) ter več načinov dvigovanja in vrtenja. Sistem meri čas obratovanja žerjava in z opozorilnimi indikatorji diagnosticira morebitne napake v delovanju. Ima barvni zaslon in ročico za enostavno upravljanje vseh faz postavitve in obratovanja.

Nižji stroški gradnje

V podjetju Ferokov izpostavljajo prednosti nove programske opreme Smart Set Up pri omenjenih žerjavih. S to opremo je krajši čas montaže in demontaže, natančno se  spremlja obratovanje žerjava, ustrezno obremenjevanje žerjava. Zato gradbeno podjetje bistveno zmanjša stroške, poveča produktivnost ter optimira procese. Zaradi teleskopirnega stebra, treh položajev roke in kompaktnih dimenzij žerjava, ki ga je zato mogoče postaviti na 16 načinov, odvisno od potreb na samem gradbišču, je enostavnejši in cenejši tudi prevoz. Njegove dimenzije med prevozom ne presežejo 12 metrov dolžine in 4  metre višine.

Več na Gradbenem portalu časnika Financ:

Gradbinci žerjave v glavnem najemajo, prihodnje leto pa se obeta tudi več nakupov

 Novinar: Vasilij Krivec

Direktor podjetja Ferokov d.o.o.: Boštjan Krivec

Finance (F): Letos se vsaj po statistiki obseg gradbenih del povečuje. Ali vi kot zastopnik za gradbene stroje, točneje za žerjave, čutite te spremembe oziroma kako bi opisali povpraševanje?

Boštjan Krivec (BK): Povpraševanja po novih žerjavih skoraj ni – kupci so še vedno nezaupljivi glede prihodnjega obsega gradbenih aktivnosti. Na drugi strani pa nas letošnji rezultati poslovanja navdajajo z optimizmom. Obseg poslovanja je  vsaj za 30 odstotkov večji zaradi  povečanega obsega oddajanja žerjavov v najem in vzdrževanja žerjavov

F: V vašem podjetju izpostavljate tudi avtomatizacijo gradbenih procesov in gradbene mehanizacije. Kako slovenska gradbena podjetja prepoznavajo prednosti, ki jih prinaša avtomatizacija?

BK: Avtomatizacija gradbenih procesov se je najprej dotaknila področja manjših samopostavljivih žerjavov, pri katerih je osnovna ideja čim lažja in enostavnejša uporaba žerjava za končnega uporabnika. Gre za popolno avtomatizirano prvo postavitev žerjava na gradbišču, za to pri določenih modelih potrebujete samo  dva delavca.  Slovenska podjetja so prepoznala prednosti predvsem v stroškovni učinkovitosti delovanja žerjava in nadzora optimalne uporabe.

F: Se odločajo za bolj sofisticirane sisteme ali se raje zanašajo na klasične rešitve, ki jih poznajo?

BK: Pri povpraševanjih po žerjavih se še vedno raje zanašajo na klasične rešitve, mi pa bi raje prodajali sofisticirane sisteme zadnje generacijo POTAIN HUP, ki jih v okviru oddajanja v najem uspešno promoviramo.

F: Ali se podjetja bolj odločajo za najem ali za nakup žerjavov?

BK: Slovenska podjetja se trenutno še vedno odločajo za najem gradbenih žerjavov. Žal se tista podjetja, ki so preživela gradbeno krizo, še vedno spominjajo težkih časov, zato investicije v gradbene žerjave še niso prišle na vrsto. Večja gradbena podjetja trenutno bolj investirajo v ostale gradbene stroje in vozne parke.  Trenutno gradbena podjetja, ki imajo svoje žerjave, z njimi še vedno pokrivajo svoje strojne potrebe, pričakujemo pa, da bomo z zagonom večjih in bolj dolgoročnih investicijskih projektov prodali tudi kakšen žerjav.

F: Kakšne so najemnine za žerjave in kakšne so primerjave s sosednjimi državami, predvsem Avstrijo in Italijo?

BK: Najemnine za žerjave v Sloveniji pretekli dve leti padajo, trenutno so se nekako ustalile. Tako kot vsi ostali dobavitelji na trgu smo odvisni od obsega povpraševanja. V primerjavi z Italijo so najemnine malce višje, ker se v Italiji še vedno gradi veliko manj kot v obdobjih pred krizo, medtem pa so v Avstriji veliko višje, saj na trgu zaradi povečane gradbene aktivnosti primanjkuje žerjavov.

F: V katerih primerih najemajo in v katerih primerih raje kupijo žerjav?

BK: Iz naših izkušenj se kupci odločajo za nakup žerjavov, ko vidijo na trgu stabilen obseg poslovanja ali imajo v izvajanju kakšen dlje časa trajajoč projekt – vsaj dve leti – in v teh primerih je nakup žerjava dobra investicija. Ko pa se pojavi potreba po žerjavu za dobo do enega leta, se raje odločijo za najem, kjer nastopimo mi z našo floto gradbenih žerjavov, katere obseg smo samo v letošnjem letu povečali za 30 odstotkov.

F: Kako velik je sploh trg z žerjavi v Sloveniji – koliko se jih na leto proda in kakšna je skupna vrednost nakupov?

BK: Zlatih časov, kot so bili med leti 2006 in 2008, žal, ne bo več. Takrat je naše predhodno podjetje letno prodalo okoli 75 novih žerjavov Potain na našem tržišču. Kriza po tistem obdobju je izbrisala 80 odstotkov naših velikih kupcev in trenutno bi lahko gradbena operativa v Sloveniji kupila vsaj 10 novih žerjavov, ampak se trenutno še vedno raje odločajo za najem kot za investicijo v lastno floto. V Slovenijo je po naših ocenah letos prišlo okoli 35 rabljenih žerjavov, od tega smo jih najemodajalci kupili vsaj 80 odstotkov, ostalo pa so manjši samopostavljivi žerjavi. V podjetju FEROKOV smo investirali v tri nove žerjave, ki že delajo v naši flote. Glede na dvig gradbenih/investicijskih aktivnosti z optimizmom pričakujemo leto 2018. Takrat, pričakujemo, da bomo po dolgem času prodali novi Potain žerjav slovenskemu kupcu.

Več na Gradbenem portalu časnika Financ